Otroško pesništvo nam vedno nastavlja ogledalo. Otrok namreč v svojem razmišljanju nikoli preveč ne komplicira.
Ko je zaljubljen, ljubi. V žalosti joče in v osamljenosti kliče. V stiski ihti po mami. Varnega se počuti v družini in ko je srečen ter radosten,
so njegove pesmi polne smešnih rim. Ko odrašča, v pesmih razmišlja o smislu, krivicah, razpotjih in prijateljih.
Ob prebiranju pesmi naših učenk in učencev se vam bo v resnici odstrl svet mladih. Potopite se vanje in obogateni boste za “malenkosti”, ki so očem odraslih pogosto nevidne in srcu nerazumljive, otroku pa marsikdaj predstavljajo ves svet.